POSEBNO POLETJE 1. DEL
Grizljala sem slamico čeprav sem že zdavnaj spila limonado ki mi jo je pripravila Hana. Hana me je nekaj časa gledala potem pa zavzdihnila in rekla:
“Pa dobro Jul kaj je narobe? Že deset minut grizeš slamico in strmiš nekam. Zgleda pa kot da strmiš v Maxovo hišo.” Počasi sem odkimala potem pa se prebudila iz sna in pogledala Hano.
“Ne ne samo utrujena sem.”
“Nakladaj komu drugemu! Poznam te že iz vrtca in ne misli da ne bom vedela ko te nekaj teži.”
Ugh vedno me pogrunta. Si bom pač morala nekaj izmisliti…
“Skrbi me šola. Saj veš novo šolsko leto…”
Hana je zavila z očmi. “Halo pa saj se še Avgust ni začel tako rekoč se leta mankajo do šole!”
“Ne no resno ti pravim! Bojim se da bo v osmem razredu snov veliiiko težja saj veš dobimo kemijo pa biografijo pa to…” še enkrat sem se zlagala.
“Ah” Hana je legla nazaj na svoj ležalnik kot da bi ji odleglo “Julia ti vedno tako preveč skrbiš…”
“Pa že…” sem rekla in še naprej strmela v Maxovo hišo. Res je bila lepa hiša. Ja hišo je gledala zato ker ji je bila všeč. Ne ker bi v njej bil Max. Ne nikakor ne bi gledala hiše zato ker bi ji bil všeč Max, Hanin bivši. Kakšna BFF bi pa bila če bi to počela? Zavzdihnila je. Torej ni nič narobe če gledam njegovo hišo… In tako sem gledala njegovo hišo in se trudila, da bi iz sebe odgnala tistega nadležnega črvička slabe vesti. Tako je bilo še naprej nekaj minut in sumila sem da je Hana zaspala, nakar so se odprla vrata. Vrata Maxove hiše.
Upam da vam je zgodba všeč. Če vam je bila mi to povejte in zgodbo bom nadaljevala! Lepe počitnice vam želim!
“Pa dobro Jul kaj je narobe? Že deset minut grizeš slamico in strmiš nekam. Zgleda pa kot da strmiš v Maxovo hišo.” Počasi sem odkimala potem pa se prebudila iz sna in pogledala Hano.
“Ne ne samo utrujena sem.”
“Nakladaj komu drugemu! Poznam te že iz vrtca in ne misli da ne bom vedela ko te nekaj teži.”
Ugh vedno me pogrunta. Si bom pač morala nekaj izmisliti…
“Skrbi me šola. Saj veš novo šolsko leto…”
Hana je zavila z očmi. “Halo pa saj se še Avgust ni začel tako rekoč se leta mankajo do šole!”
“Ne no resno ti pravim! Bojim se da bo v osmem razredu snov veliiiko težja saj veš dobimo kemijo pa biografijo pa to…” še enkrat sem se zlagala.
“Ah” Hana je legla nazaj na svoj ležalnik kot da bi ji odleglo “Julia ti vedno tako preveč skrbiš…”
“Pa že…” sem rekla in še naprej strmela v Maxovo hišo. Res je bila lepa hiša. Ja hišo je gledala zato ker ji je bila všeč. Ne ker bi v njej bil Max. Ne nikakor ne bi gledala hiše zato ker bi ji bil všeč Max, Hanin bivši. Kakšna BFF bi pa bila če bi to počela? Zavzdihnila je. Torej ni nič narobe če gledam njegovo hišo… In tako sem gledala njegovo hišo in se trudila, da bi iz sebe odgnala tistega nadležnega črvička slabe vesti. Tako je bilo še naprej nekaj minut in sumila sem da je Hana zaspala, nakar so se odprla vrata. Vrata Maxove hiše.
Upam da vam je zgodba všeč. Če vam je bila mi to povejte in zgodbo bom nadaljevala! Lepe počitnice vam želim!
Komentarji
Objavite komentar