POSEBNO POLETJE 10. DEL
Ko sta po toboganu navzdol prišla še Filip in Hana sta se trapasto režala. “Nikoli ne bosta ugotovila kaj se nama je zgodilo.” se je zasmejala Hana. “Obtičala sta?” je vprašal Max. Filip se je namrščil “Kako si vedel?”
Max se je potrkal po čelu in rekel: “Jasnovidne misli.” in se nasmejal.
Filip se je zmedeno zasmejal. Tudi jaz sem se zasmejala, kako je Max zmedel Filipa. Za tem smo šli še na nekaj voženj, nato pa sta Hana in Filip še enkrat hotela iti na tisti tobogan za dva, ker se jima je zdel tako zabaven. Midva z Maxom sva se tega izognila in rekla sva, da greva na sladoled. Max je vzel limonin okus, jaz sem vzela jagodnega. Vem, da okus ni ključnega pomena, a v eni od tistih najstniških revij je pisalo, da gresta limona in jagoda super skupaj. Vsedla sva se za mizo s štirimi stoli. Max se je vsedel nasproti mene. “Torej, kdaj… Koliko časa boš še tu?” je resno rekel Max. Zavzdihnila sem. “Preselili se bomo februarja. Tako bom pogrešala ta kraj. Mislim saj se bomo vračali vsako poletje, a… Ne bo isto, a veš?” Prikimal je. “Razumem te. Sicer sem se preselil že v prvem razredu, a pogrešam Italijo…” Dvignila sem obrvi.
“Si živel v Italiji?” Spet je prikimal.
“Moja mama je italjanka.” se mi je nasmehnil in pomočil žličko v svoj sladoled. Nato me je pogledal z čarobnim pogledom. “Torej, kaj delaš ta vikend?” me je vprašal. A… Me je ravnokar vprašal na zmenek?
Ta del je krajši, ampak upam, da vam je vseeno všeč. Lepo se imejte! <3
Max se je potrkal po čelu in rekel: “Jasnovidne misli.” in se nasmejal.
Filip se je zmedeno zasmejal. Tudi jaz sem se zasmejala, kako je Max zmedel Filipa. Za tem smo šli še na nekaj voženj, nato pa sta Hana in Filip še enkrat hotela iti na tisti tobogan za dva, ker se jima je zdel tako zabaven. Midva z Maxom sva se tega izognila in rekla sva, da greva na sladoled. Max je vzel limonin okus, jaz sem vzela jagodnega. Vem, da okus ni ključnega pomena, a v eni od tistih najstniških revij je pisalo, da gresta limona in jagoda super skupaj. Vsedla sva se za mizo s štirimi stoli. Max se je vsedel nasproti mene. “Torej, kdaj… Koliko časa boš še tu?” je resno rekel Max. Zavzdihnila sem. “Preselili se bomo februarja. Tako bom pogrešala ta kraj. Mislim saj se bomo vračali vsako poletje, a… Ne bo isto, a veš?” Prikimal je. “Razumem te. Sicer sem se preselil že v prvem razredu, a pogrešam Italijo…” Dvignila sem obrvi.
“Si živel v Italiji?” Spet je prikimal.
“Moja mama je italjanka.” se mi je nasmehnil in pomočil žličko v svoj sladoled. Nato me je pogledal z čarobnim pogledom. “Torej, kaj delaš ta vikend?” me je vprašal. A… Me je ravnokar vprašal na zmenek?
Ta del je krajši, ampak upam, da vam je vseeno všeč. Lepo se imejte! <3
Komentarji
Objavite komentar